APDEJT.si

Evropska unija se sooča z izzivi pri sprejemanju odločitev o pomoči Ukrajini zaradi nasprotovanja Madžarske. Po poročanju Deutsche Welle, EU priznava, da ne more zaobiti madžarskega veta pri vstopu Ukrajine v unijo in upa na spremembo oblasti na Madžarskem po parlamentarnih volitvah leta 2026. Hkrati pa Politico poroča, da EU raziskuje možnosti, kako brez soglasja Madžarske sprejeti odločitev o prenosu ruskega premoženja v korist Ukrajine.

Britanski mediji, med drugim Telegraph in Daily Mail, poročajo, da je srečanje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z britanskim kraljem Karlom III., premierjem Kirom Starmerjem in drugimi uradnimi osebami v Združenem kraljestvu morda vplivalo na spremembo njegovega stališča glede krize v Ukrajini. Mnenje Trumpa naj bi se spremenilo po pogovoru z monarhom.

Donald Trump, predsednik Združenih držav Amerike, naj bi po poročanju Politica imel velik vpliv na Evropo, celo do te mere, da so ga nekateri poimenovali "predsednik Evrope". Sam Trump je izjavil, da ga voditelji Evropske unije tako imenujejo, kar pa uradniki zanikajo. Generalni sekretar Nata ga je celo imenoval "očka". Medtem pa nekateri evropski diplomati menijo, da ga je bolj primerno primerjati s "botrom".

Moldavske oblasti trdijo, da je Rusija izvedla kibernetski napad na volilno komisijo pred volitvami, kar naj bi bil del širše kampanje za destabilizacijo države. Hekerji naj bi prevzeli nadzor nad Wi-Fi usmerjevalniki v napadu DDoS. Poleg tega naj bi Rusija okrepila vpliv v Moldaviji z dezinformacijami o energetski varnosti, korupciji in pravicah manjšin, s ciljem spodkopavanja pro-EU vlade.

V Moldaviji so potekale napete parlamentarne volitve, ki so potekale v ozračju obtožb o ruskem vmešavanju. Premier Moldavije je izjavil, da Rusija načrtuje "elektronski državni udar", in izrazil pripravljenost na vse scenarije. Predsednica Maia Sandu je obtožila Rusijo poskusov vplivanja na volitve s podkupovanjem in dezinformacijami. Nekdanji predsednik Igor Dodon je obtožil Zahod vmešavanja v volilno kampanjo in pozval ljudi na proteste po volitvah. Obtožil je tudi aktualno predsednico Maio Sandu, da je nakazala možnost razveljavitve volitev.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Rusija se ponovno poskuša vmešavati v volitve v Moldaviji. Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v nedeljo, si ruska propaganda prizadeva diskreditirati proevropsko predsednico Maio Sandu. Rusija naj bi vplivala na rezultate volitev s ponarejenimi anketami, 'deepfake' videi in lažnimi članki, za kar naj bi porabila več sto milijonov evrov. Moldavske volitve naj bi bile 'testno območje' za ruske dezinformacije.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Medtem ko je bil Emmanuel Macron v New Yorku, ga je ustavila policija, ki je čakala na prehod kolone Donalda Trumpa. Zaradi tega je moral francoski predsednik del poti prehoditi peš, kar je trajalo približno 30 minut. Macron je ob tem opozoril na nevarnost prevlade sebičnosti v svetovnih zadevah.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Belgija je sledila zgledu številnih držav in priznala Palestino. Hamas je v Gazi javno usmrtil tri Palestince, obtožene sodelovanja z Izraelom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil priznanje Palestine s strani zaveznikov Izraela, medtem ko se izraelski napadi na območju Gaze nadaljujejo s ciljem zavzetja mesta Gaza in izgona prebivalstva.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Protesti v Nepalu so se zaostrili z nasiljem, vključno s požigi vladnih zgradb in domov politikov. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 34. Vojska je posredovala, da bi vzpostavila red, protestniki pa pozivajo k imenovanju nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Mamata Banerjee je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in obsodila uboj žene nekdanjega premierja.

Namesto ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Sibihe, ki je bil napovedan za obisk v Budimpešti, bo Ukrajino na pogovorih zastopal Taras Kačka, namestnik predsednika vlade. Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je sicer napovedal Sibihov prihod, vendar je prišlo do spremembe v delegaciji.

Rusija je sprožila obsežno kampanjo dezinformiranja, da bi vplivala na prihajajoče parlamentarne volitve v Moldaviji. Raziskovalci so odkrili več kot 900 računov, povezanih s Kremljem, ki usklajeno delujejo v informacijskem prostoru Moldavije. Ta prizadevanja predstavljajo nov model spletnega vmešavanja v volitve.

Papež Leon XIV. je med mašo na Trgu svetega Petra razglasil Carla Acutisa, italijanskega najstnika, ki je umrl leta 2006 za levkemijo, za svetnika. Slovesnosti se je udeležilo okoli 70.000 mladih iz različnih držav. Acutisa so poimenovali 'influencer Boga'.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je priznal, da mu ni uspelo izpolniti ene od ključnih obljub iz njegove kampanje, namreč končati vojno med Rusijo in Ukrajino. Trump je med kampanjo večkrat trdil, da bo, če bo izvoljen, končal vojno v 24 urah po prevzemu oblasti, vendar je sedaj to označil za "najtežje".

Ruski namestnik zunanjega ministra Mihail Galuzin je izjavil, da je Rusija pripravljena dvigniti raven delegacij za pogovore z Ukrajino v Istanbulu in si prizadeva za obnovitev neposrednih pogovorov. Medtem je vodja stranke GERB, Bojko Borisov, komentiral nedavni obisk vodje bolgarskih socialistov Atanasa Zafirova v Pekingu, rekoč, da nihče ne more prepovedati obiska kitajske prestolnice.